V soboto, 7. januarja 2023, smo se predstavili na Aškerčevem večeru na Dvorcu Tabor v Višnji vasi (pri Vojniku). Dogodek je organiziralo Kulturno zgodovinsko društvo Dvorec Tabor, na njem pa so sodelovali predstavniki društev iz krajev, v katerih je služboval Anton Aškerc. Gostitelja, Matjaž Založnik in Jožica Koren, sta poskrbela za res prijetno vzdušje in bogat program. Najprej sta nas popeljala v na novo urejeno grajsko tiskarno, v kateri je ta večer tiskal Aškerčeve portrete sam gospod grajski tiskar Janez Rozman, ki ga je sicer možno srečati v tiskarni na Blejskem gradu, pa še marsikje drugje. Za ogrevanje je sledil še ogled razstavnega prostora Dvorca Tabor in pokušina izdelkov lastne pridelave.
Kulturni del programa, Aškerčev večer, je povezovala Janja Srebot. Vsako postajo njegovega službovanja po Sloveniji (Podsredo, Šmarje pri Jelšah in Fram, Juršince, Vitanje, Sveto Marjeto pri Rimskih Toplicah, Mozirje in Škale) je predstavilo društvo iz tistega kraja. Podrobneje smo se seznanili z Aškerčevim delom v vsakem od njih ter uživali v njegovih verzih, s katerimi je bil prepleten večer, mimogrede pa spoznali še današnji utrip krajev. V programu so nastopili KUD Dr. Pavel Turner Fram, KUD Dr. Anton Slodnjak Juršinci, samostojni kulturni delavec Slavko Vetrih iz Vitanja, Društvo Anton Aškerc Rimske Toplice, Kulturno prosvetno društvo Jurij Mozirje in Društvo REVIVAS Škale.
V imenu društva REVIVAS Škale smo na Aškerčevem večeru sodelovali Zvone Kodrun, Verica Pogačar in Eva Kumer. Predstavili smo KS Škale-Hrastovec in delo društva, nekdanje središče vasi s cerkvijo svetega Jurija ter nekaj zanimivosti iz Aškerčevega delovanja v Škalah v obdobju 1894-1898. Nastop smo zaključili z recitacijo Delavčeve pesmi o premogu, ki je nastala v času Aškerčevega službovanja v Škalah in je bila objavljena v Ljubljanskem zvonu 1. januarja 1897. V Šaleški dolini so ti verzi še danes aktualni.
Aškerčevo zgodbo je zaključil dr. Bojan Cvelfar, direktor Arhiva Republike Slovenije, ki je predstavil Aškerca kot prvega slovenskega arhivarja.
Kot je znano, so bile Škale zadnja postaja na Aškerčevi kazenski ekspediciji po slovenskih župnijah. V Škale je prispel 11. oktobra 1894 iz Mozirja. »Ko je aprila leta 1898 prejel vest, da bo v začetku maja upokojen, se je Aškerc prijavil na razpis za mestnega arhivarja na ljubljanskem magistratu in bil izbran za to delovno mesto. V času svojega službovanja v Ljubljani, od 18. julija 1898 do 5. junija 1912, ko je med delom doživel možgansko kap, je postavil zelo dobre temelje za razvoj arhivske dejavnosti v Sloveniji« (povzeto po prispevku dr. Bojana Cvelfarja, Aškerčev večer na Dvorcu Tabor, 7. januar 2023).
Fotografije sta prispevala Eva Kumer in Matjaž Založnik