Stara lipa v Škalah pri Velenju ob bivši Oblovi domačiji. Edina preostala lipa na območju nekdanjega središča vasi, ki se je pogreznilo zaradi izkopavanja premoga.

Oblova lipa (Tilia platyphillos Scop.) danes stoji samotna in mogočna sredi ograjenega travnika na rahli vzpetinici nad Škalskim in Velenjskim jezerom. Je edina preostala lipa nekdanjega središča Škal, ki se je med leti 1950 in 1985 pogreznilo in večinoma zdrselo v bližnje umetno jezero. Drsenje tal je povzročilo, da lipa stoji precej postrani in spominja na poševni stolp v Pisi. To velja predvsem za deblo, medtem ko sta si oba vrhova v zadnjih letih precej opomogla in že rasteta navpično.

Oblova lipa je bila nekoč zaščitni znak kmečke domačije Ivana Ževarta, po domače Obu. Nahajala se je med zidanima stanovanjskima hišama Leskovšek (Vazner), Škale 50, in Ževart (Obu), Škale 51. Oblova domačija je bila porušena okrog leta 1984. V spomin in opomin na usodo Škalskega griča je ostala samo Oblova lipa. Lipa leži na robu rudniških ugreznin, ki so ekosistemska naravna vrednota lokalnega pomena (Id.št. 6110). Nekaj metrov od nje stoji Rštovnikov kozolec. Oba sta dobro vidna s sprehajalne poti, ki vodi od konjereje oziroma od Škalskega jezera do Škal.

Za Oblovo lipo pravijo domačini, da izvira še iz »turških časov«. Enako je veljalo za preostali dve lipi na Škalskem griču. Lipa bi bila še mogočnejša, če ne bi bila tarča premnogih udarov strele. Domačini pravijo, da ima ta lipa v sebi precej železa in da jo zato »strela vedno najde«. In od kod to železo? Pravijo, da od kos. Kar precejkrat naj bi se namreč zgodilo, da so kosci po končani košnji obesili kose na to lipo. In kdor jo je pozabil na njej konec poletja, je lahko kar za vedno pozabil nanjo. Zgodilo se je namreč, da je bila do začetka sezone ta kosa že tako vraščena v lipo, da se je ni dalo več odstraniti. V Škalah imamo torej staro poševno železno lipo.

Društvo Revivas je Zavodu RS za varstvo narave, enoti v Celju v začetku maja 2009 podalo pobudo za uvrstitev Oblove lipe v register naravnih drevesnih vrednot lokalnega pomena.

 

(Po pripovedovanju Jožefe Pušnik- Šrotove Pepce, zapisala Vera Pogačar)

 

 

 

Pisni viri:

• Seher, A.1998. Zgodovina premogovnika Velenje, 2.knjiga. Velenje, Premogovnik Velenje, 591 str.