Z mladimi turisti in člani društva po Koroški - 17. 8. 2016
- Podrobnosti
- Kategorija: Zaključeni projekti
- Napisal: Administrator
- Ogledov: 1735
V sredo, 17. avgusta, smo z mladimi turisti in drugimi člani društva odkrivali lepote in zanimivosti Koroške, ki nas je, kljub slabi vremenski napovedi, pričakala obsijana s soncem. Članice društva Anica, Elica, Olga in Vera smo pripravile pester program in poskrbele, da na poti nihče ni bil lačen in žejen. Dobre volje pa tudi ni manjkalo, saj so jo vsi udeleženci prinesli s seboj.
Pot, ki jo je sproti zanimivo opisovala Elica, nas je najprej vodila čez Sleme v Črno na Koroškem, ki je prejela že nekaj priznanj Turistične zveze Slovenije za urejenost in gostoljubje. Na trgu v središču mesta nas je pozdravila delavka TIC ter nas popeljala mimo spominskega parka in nagačenega medveda do prostorov bivše pošte, v kateri sta urejena etnološka zbirka in razstava o olimpijcih. Oboje nam je zelo nazorno in zanimivo ter z uporabo koroških besed prikazal g. Alojz Repanšek, ki nas je nato popeljal še do rudarskega muzeja na prostem.
Pot po Mežiški dolini smo nadaljevali ob reki Meži mimo Žerjava z nekdanjo topilnico in sedanjim obratom reciklaže do industrijske cone Glančnik v Mežici, od koder smo čez most prispeli do Podzemlja Pece. To je bivši vhod v rudnik svinca in cinka, ki je danes spremenjen v muzej. Ogledali smo si zbirke mineralov v muzejski zgradbi in nakupili nekaj spominkov, otroci pa so najbolj uživali v doživljajskem parku pred vhodom v rudnik, kjer so plezali po velikanskih kristalih, spoznavali legendo o Kralju Matjažu v posebnem labirintu in se srečali z dinozavri.
Naš naslednji postanek je bil v središču Mežice, pred glavno upravno stavbo, kjer se začne Geološka pohodna učna pot Mežica (v sklopu Geoparka Karavanke). Z g. Jožetom Hrastnikom smo prehodili prve štiri postaje ter si ogledali spomenik rudarjem, Bargetovo vilo s potomko najstarejše vinske trte, impozantno osnovno šolo in njeno okolico s spomenikom Vinku Möderndorferju ter spominski park pred Narodnim domom. Na tej poti smo spoznali Mežiclja, glavna rudna minerala sfalerit in galenit ter nekaj koroških knapovskih izrazov.
Avtobus nas je nato odpeljal proti turistični vasi Šentanel, med potjo pa smo si ogledali zanimivosti v Poljani nad Prevaljami (spomenik NOB, spominski park, kozolec in lesene skulpture) ter kamniti železniški Štoparjev most. Z razgledne točke nad Šentanelom, ob kapelici sv. Uršule in piknik prostoru, se nam je odprl pogled na okoliške hribe in doline, nato pa nam je g. Jože Hrastnik razkazal in podrobneje predstavil še središče vasi Šentanel s cerkvijo sv. Danijela. Na turistični kmetiji Ploder so nam pripravili okusno kosilo, poskusili smo tudi koroško specialiteto "kločeve nudlne". Otroci so preskusili še igrala, odrasli pa smo uživali ob "moštu", kavici in svežem zraku.
Pot smo nadaljevali mimo Prevalj in Raven na Koroškem do Kotelj. Večina se nas je odpravila peš po delu Vorančeve poti na Preški vrh do Prežihove bajte - spominskega muzeja Prežihovega Voranca. Pred ogledom muzeja nam je Anica predstavila življenje in delo Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca, ki je za večino svojih literarnih del črpal zgodbe iz svojih rodnih Kotelj in okoliških krajev. Nato smo se povzpeli še do njegovega spomenika nad domačijo, kjer sta nam Anica in mladi turist Jure prebrala njegovo črtico Solzice.
V Kotljah smo si z avtobusa ogledali še začetno in končno točko Vorančeve poti, skulpturo "pobič s solzicami" in grob Lovra Kuharja na pokopališču.
Na poti proti domu, ko smo spremljevalke že malo omagale, je pobudo prevzel mladi turist Tjaž, ki je povzel doživetja tega zanimivega dne ter poskrbel za sproščen zaključek s pesmimi in šalami.
