• Arheološka dediščina
    Arheološka dediščina
  • Naravne znamenitosti
    Naravne znamenitosti
  • Naravne vrednote
    Naravne vrednote
  • Sakralna dediščina
    Sakralna dediščina
  • Spomeniki NOB
    Spomeniki NOB
  • Stavbe
    Stavbe
  • Turistična ponudba
    Turistična ponudba
  • Zemljevid z označenimi lokacijami
    Zemljevid z označenimi lokacijami

Dr. Jožef Krajnc

Dr. Jožef Krajnc
pravnik in univerzitetni profesor
(17. 2. 1821-22. 2. 1875)

 dr. jozef krajnc

V Škalah, natančneje v stari hiši na Strževi domačiji, ki je stala v bližini sedanjega hleva, se je 17. februarja 1821 rodil Jožef Krajnc. Bil je prvi otrok premožnega in pobožnega kmeta Jožefa Krajnca in njegove žene Jere (rojene Jan).  Šolo je obiskoval v Škalah, pol ure hoda od doma. Učitelj Josef Wegund (Jožef Vegund) je opazil dečkove nadpovprečne sposobnosti ter pregovoril starše, da so poskrbeli za njegovo nadaljnje šolanje.

Tako je Jožef Krajnc, željan znanja, še pred dopolnjenim dvanajstim letom odšel v svet, najprej v Celje, nato pa v Gradec (Graz), kjer je leta 1842 pridobil doktorat iz filozofije. Oče mu je kmalu umrl in od takrat se je preživljal sam. Med drugim je bil v letih 1842-1848 vzgojitelj sina veleposestnika Kodoliča (Kodolitsch) in je menjaje živel v Gornji Radgoni in Gradcu.  

Leta 1848 je bil v slovenjgraškem okraju izvoljen za poslanca v dunajskem državnem zboru, kjer se je močno zavzemal za Slovenijo in za pravice kmetov. A mu je okrožnica, ki jo je dal tiskati svojim rojakom takoj po sprejemu sklepa o odpravi podložnosti, povzročila številne nevšečnosti v njegovi pravniški karieri in ga za vedno odvrnila od ukvarjanja s politiko. Tudi svoj rojstni kraj je le še redko obiskal, saj se je s tem pismom zameril lokalni duhovščini in graščakom.

2. avgusta 1849 je bil Jožef Krajnc promoviran v doktorja prava, konec istega leta pa imenovan za docenta za avstrijsko državljansko in kazensko pravo v Gradcu. Dr. Jožef Krajnc je bil prvi Slovenec, ki je na vseučilišču predaval pravne predmete v slovenščini. Oral je ledino in je tudi sam opravil popoln prevod avstrijskega državljanskega zakonika v slovenščino, ki je predstavljal podlago za kasnejša pravna dela v domačem jeziku.

Leta 1855 je bil imenovan za profesorja avstrijskega civilnega, trgovinskega in meničnega prava na pravni akademiji v Sibinju (Sibiu, Romunija), kjer je ostal vse do leta 1871. Sledila je premestitev v Innsbruck, kjer je odpredaval dva semestra, od tam pa na pravno fakulteto Karlove univerze v Pragi.  Tam je zadnja leta svojega življenja predaval avstrijsko civilno in rudarsko pravo. 22. februarja 1875 je v Pragi umrl za uremijo.

Dr. Jožef Krajnc, (tudi Josip ali Jozef, po priimku tudi Kranjc, Kranjec ali Krainz) velja za najpomembnejšega slovenskega jurista v 19. stoletju in po nam znanih podatkih za enega najbolj izobraženih in v svoji stroki uspešnih ljudi, rojenih v Škalah.

Dr. Jožef Krajnc je v ožjih strokovnih krogih in med svojimi študenti veljal za velikega učenjaka in izvrstnega profesorja. Za časa svojega življenja ni objavil veliko razprav. Svojemu prijatelju, profesorju Leopoldu Pfaffu, je ob smrti zapustil obsežne rokopise predavanj in del, ki jih je nameraval objaviti, a ga je smrt prehitela.

Šele leta 1885, 10 let po Krajnčevi smrti, je izšel splošni del avstrijskega civilnopravnega zakonika, delo, ki ga je Leopold Pfaff iz pietete do svojega prijatelja učenjaka pripisal Krajncu, čeprav je imel sam veliko dela z urejanjem in dopolnjevanjem gradiva: System des österreichischen allgemeinen Privatrechts (Grundriss und Ausführungen) von dr. Josef Krainz, ordentl. Professor der Rechte in Prag. Aus dessen Nachlass herausgegeben und redigirt von Prof. dr. L. Pfaff.

To delo, kasneje večkrat dopolnjeno s strani Leopolda Pfaffa in Armina Ehrenzweiga, predstavlja temelj modernega avstrijskega civilnega prava. Krajncu je prineslo veliko posmrtno slavo in mednarodni ugled.

Zaradi pozornosti, ki jo je svet namenil dr. Jožefu Krajncu ob izidu tega dela, se je zanj začela zanimati tudi slovenska javnost. Istega leta (1885) je o njem izšel obširen članek v časopisu Slovan, a je trajalo kar petnajst let, da so ga priznali in povzdignili tudi v domačem kraju. V zvonik škalske cerkve svetega Jurija je bila vzidana spominska plošča z napisom:

dr. JOSIPU KRAJNCU
pravniku, pisatelju in vseučiliščnemu profesorju,
postavili ob 25 letnici njegove smrti njegovi rojaki.
* 17. II. 1821  V 22. II. 1875

 

 Velika slovesnost ob odkritju spominske plošče je potekala 2. septembra 1900 na sejmišču pred cerkvijo svetega Jurija v Škalah in se nadaljevala s koncertom v hotelu Avstrija v Šoštanju.

Ko se je cerkev sv. Jurija porušila, je izginila tudi spominska plošča.

Pri Strževi domačiji v Škalah je ob 200. obletnici rojstva dr. Jožefa Krajnca postavljeno novo obeležje.

Njegov doprsni kip stoji tudi na Pravni fakulteti v Mariboru (delo kiparja Viktorja Gojkoviča).

Viri:

  • Slovan, letnik 2, številke 19-24, leto 1885 (1. 10.-15. 12.)
  • Slovenec, politični list za slovenski narod, letnik 28, številka 204, 6. 9. 1900.
  • portret dr. Jožefa Krajnca: NUK, P II 32483

 

Pripravila Vera Pogačar

 

Kje so Škale

Škale v preteklosti in v senci razvoja Šaleške doline v 20. stoletju

Sejmišče in cerkev Sv. Jurija

Škale - »sejmišče«

cerkev_nekoc stara_fotografija stara_fotografija2

Sredi tega sejmišča je stala mogočna lipa, ob njej pa je bil globok vodnjak s pitno vodo. Omeniti moramo tudi vrtno utico pred župniščem, predvsem zato, ker so bile vse stene oblepljene z dopisnimi razglednicami, ki so jih na župnijski urad pošiljali odsotni farani že med prvo svetovno vojno. Morda je kako razglednico »rešil« kak posameznik, utice »pa ni bilo škoda« , ker se je v neposredni bližini podiralo tudi župnišče in cerkev. 

porusena_cerkev2 porusena_cerkev

cerkev_nekoc


Pisni viri:

1. Hudales, J., Kljajič, D., Ravnikar, T., 1990. Šaleška dolina v XIX. in XX. stoletju: raziskovalna naloga. Velenje, Kulturni center »Ivan Napotnik«-Muzej, Občinska raziskovalna skupnost Velenje, 257 str.
2. Hudales, J. 1999. Šaleška dolina v 18. in 19. stoletju. V: Velenje.Razprave o zgodovini mesta in okolice. Velenje, Mestna občina Velenje, str. 243-302
3. Kljajič, D.,2001. Kratek pregled razvoja Velenja po letu 1945. V: Velenje. Zbornik raziskovalnega tabora 1999/2000. Velenje, Inštitut za ekološke raziskave ERICo Velenje, str. 14-19.
4. Poles R. et al, 1998. Sakralna dediščina Šaleške doline. Velenje, Pozoj, 812 str.
5. Ravnikar, T., 1989. Škale:zbornik. Zbirka Šaleški razgledi 3. Titovo Velenje, Kulturni center Ivan Napotnik, 125 str.

Anton Aškerc

Anton Aškerc
(1856-1912)

Anton_Askerc

 

 

» Truplo tvoje čas strohni v gomili,
ali čaša tvojih del ostane!
Narod tvoj bo pil iz čaše tvoje,
s pitjem njenim bode se napajal -
v delih svojih živel sam boš večno!"
(iz Anton Aškerc, Čaša nesmrtnosti)

 

 

Podkategorije

Spletna stran za svoje funkcionalnosti uporablja spletne piškotke, ki ne hranijo osebnih podatkov. Za Prijavo / Registracijo morate omogočiti Piškotke v nasprotnem primeru ta ni mogoča. Ali se strinjate z uporabo spletnih piškotkov na teh straneh? .

Preveri direktivo o piškotkih.

Preprečili ste nalaganje piškotkov. Odločitev lahko prekličete.

Dovolili ste shranjevanje piškotkov na Vaš računalnik. Odločitev lahko prekličete.

 

English German

Iskanje

Kontakt

Škale 85b, 3320 Velenje, Slovenija

info@revivas-skale.si

041-394-660

http://revivas-skale.si/