Dr. Jožef Krajnc

pravnik in univerzitetni profesor

(17. 2. 1821-22. 2. 1875)

 

V Škalah, natančneje v stari hiši na Strževi domačiji, ki je stala v bližini sedanjega hleva, se je 17. februarja 1821 rodil Jožef Krajnc. Bil je prvi otrok premožnega in pobožnega kmeta Jožefa Krajnca in njegove žene Jere (rojene Jan).  Šolo je obiskoval v Škalah, pol ure hoda od doma. Učitelj Josef Wegund (Jožef Vegund) je opazil dečkove nadpovprečne sposobnosti ter pregovoril starše, da so poskrbeli za njegovo nadaljnje šolanje.

Tako je Jožef Krajnc, željan znanja, še pred dopolnjenim dvanajstim letom odšel v svet, najprej v Celje, nato pa v Gradec (Graz), kjer je leta 1842 pridobil doktorat iz filozofije. Oče mu je kmalu umrl in od takrat se je preživljal sam. Med drugim je bil v letih 1842-1848 vzgojitelj sina veleposestnika Kodoliča (Kodolitsch) in je menjaje živel v Gornji Radgoni in Gradcu.  

Leta 1848 je bil v slovenjgraškem okraju izvoljen za poslanca v dunajskem državnem zboru, kjer se je močno zavzemal za Slovenijo in za pravice kmetov. A mu je okrožnica, ki jo je dal tiskati svojim rojakom takoj po sprejemu sklepa o odpravi podložnosti, povzročila številne nevšečnosti v njegovi pravniški karieri in ga za vedno odvrnila od ukvarjanja s politiko. Tudi svoj rojstni kraj je le še redko obiskal, saj se je s tem pismom zameril lokalni duhovščini in graščakom.

2. avgusta 1849 je bil Jožef Krajnc promoviran v doktorja prava, konec istega leta pa imenovan za docenta za avstrijsko državljansko in kazensko pravo v Gradcu. Dr. Jožef Krajnc je bil prvi Slovenec, ki je na vseučilišču predaval pravne predmete v slovenščini. Oral je ledino in je tudi sam opravil popoln prevod avstrijskega državljanskega zakonika v slovenščino, ki je predstavljal podlago za kasnejša pravna dela v domačem jeziku.

Leta 1855 je bil imenovan za profesorja avstrijskega civilnega, trgovinskega in meničnega prava na pravni akademiji v Sibinju (Sibiu, Romunija), kjer je ostal vse do leta 1871. Sledila je premestitev v Innsbruck, kjer je odpredaval dva semestra, od tam pa na pravno fakulteto Karlove univerze v Pragi.  Tam je zadnja leta svojega življenja predaval avstrijsko civilno in rudarsko pravo. 22. februarja 1875 je v Pragi umrl za uremijo.

Dr. Jožef Krajnc, (tudi Josip ali Jozef, po priimku tudi Kranjc, Kranjec ali Krainz) velja za najpomembnejšega slovenskega jurista v 19. stoletju in po nam znanih podatkih za enega najbolj izobraženih in v svoji stroki uspešnih ljudi, rojenih v Škalah.

Dr. Jožef Krajnc je v ožjih strokovnih krogih in med svojimi študenti veljal za velikega učenjaka in izvrstnega profesorja. Za časa svojega življenja ni objavil veliko razprav. Svojemu prijatelju, profesorju Leopoldu Pfaffu, je ob smrti zapustil obsežne rokopise predavanj in del, ki jih je nameraval objaviti, a ga je smrt prehitela.

Šele leta 1885, 10 let po Krajnčevi smrti, je izšel splošni del avstrijskega civilnopravnega zakonika, delo, ki ga je Leopold Pfaff iz pietete do svojega prijatelja učenjaka pripisal Krajncu, čeprav je imel sam veliko dela z urejanjem in dopolnjevanjem gradiva: System des österreichischen allgemeinen Privatrechts (Grundriss und Ausführungen) von dr. Josef Krainz, ordentl. Professor der Rechte in Prag. Aus dessen Nachlass herausgegeben und redigirt von Prof. dr. L. Pfaff.

To delo, kasneje večkrat dopolnjeno s strani Leopolda Pfaffa in Armina Ehrenzweiga, predstavlja temelj modernega avstrijskega civilnega prava. Krajncu je prineslo veliko posmrtno slavo in mednarodni ugled.

Zaradi pozornosti, ki jo je svet namenil dr. Jožefu Krajncu ob izidu tega dela, se je zanj začela zanimati tudi slovenska javnost. Istega leta (1885) je o njem izšel obširen članek v časopisu Slovan, a je trajalo kar petnajst let, da so ga priznali in povzdignili tudi v domačem kraju. V zvonik škalske cerkve svetega Jurija je bila vzidana spominska plošča z napisom:

dr. JOSIPU KRAJNCU

pravniku, pisatelju in vseučiliščnemu profesorju,

postavili ob 25 letnici njegove smrti njegovi rojaki.

* 17. II. 1821  V 22. II. 1875

 

 Velika slovesnost ob odkritju spominske plošče je potekala 2. septembra 1900 na sejmišču pred cerkvijo svetega Jurija v Škalah in se nadaljevala s koncertom v hotelu Avstrija v Šoštanju.

Ko se je cerkev sv. Jurija porušila, je izginila tudi spominska plošča.

Pri Strževi domačiji v Škalah je ob 200. obletnici rojstva dr. Jožefa Krajnca postavljeno novo obeležje.

Njegov doprsni kip stoji tudi na Pravni fakulteti v Mariboru (delo kiparja Viktorja Gojkoviča).

Viri:

• Slovan, letnik 2, številke 19-24, leto 1885 (1. 10.-15. 12.)
• Slovenec, politični list za slovenski narod, letnik 28, številka 204, 6. 9. 1900.
• portret dr. Jožefa Krajnca: NUK, P II 32483

 

Pripravila Vera Pogačar