Epidemija novega koronavirusa nam onemogoča, da bi izvedli velikonočne delavnice na način, na kakršen so potekale že celo desetletje: s skupinskim izdelovanjem snopov (cvetnonedeljskih butar) pod mentorstvom izkušenih krajanov ter barvanje in krašenje pirhov v sodelovanju s taborniki.
Ne glede na to, da se ne moremo družiti, bo cvetna nedelja vseeno prišla, pa Velika noč tudi. Za enkrat še ni prepovedi, da si praznikov ne bi smeli polepšati, zatorej pohitimo in naredimo nekaj vsak zase.
Skladno z lokalnim izročilom je za snop treba poiskati sedem vrst lesa, t. j. vej oziroma šib dreves in grmov. Včasih so bili to: leska, iva, beka, navadna čremsa, zelen trn, dren in pušpan. Vseh teh vrst zelenja dandanes ni več enostavno najti. Zato se (poleg ali namesto) pušpana lahko uporabljajo še vejice bodike, lovorikovca, oljke, navadnega volčina ipd..
Osnova vsakega snopa je debelejša leskova šiba, okoli katere se namestijo še šibe ive (v naših krajih imenovane “zelena vrba”, "giva" ali “geva”), beke (v naših krajih imenovane “rumena vrba” ali “meka”) in navadne čremse (pri nas imenovane "črjavnica" ali "čarovnica"). Vsaka od teh ima svojo značilno barvo: leska je sivorjava, iva zelena, beka rumena in čremsa črna oziroma rdečečrna. Ko jih sestavite, je ročaj snopa lepo pisan. Število vseh uporabljenih šib je odvisno od želene debeline in dolžine snopa.
Ko so vse šibe zbrane in poravnanje, sledi povezovanje. Za to se uporabita beka (pri nas imenovana “rumena vrba” ali "meka") in zelen trn. Snop je najlepši, če je povezan z lesom različnih barv, ki si izmenično sledijo. Zato se ena veja-šiba beke po navadi olupi in prepolovi, da je lepo bela. Druga šiba beke ostane cela, torej rumena, tretjo barvo pa doda zelen trn. Za povezovanje se lahko uporabi tudi iva.
V zgornji del snopa se vstavi in trdno poveže še drenova veja. Zaželeno je, da ima ta veja obliko križa oziroma da se tej čim bolj približa. Če sta stranski vejici drena zares lepi in enakomerno raščeni, se lahko zasučeta navzdol in povežeta v srček, v njegovo sredino oziroma tja kjer se vejici združita, pa namesti rdeče jabolko ali pomaranča.
Okoli zgornjega dela ročaja se namesti veliko vejic pušpana in se jih s šibo pritrdi k ročaju. Če pušpana ni (kot se nam dogaja zadnja leta), si pomagamo s kakim drugim zelenjem. Ko je snop povezan in so porezane odvečne veje in vejice, se začne krasitev. Za to se uporabijo trakovi in rože iz krep papirja - vse čim bolj pisano. Namestijo se na vejice pušpana in na drenovo vejo.
V preteklosti je bilo delo pri nastajanju snopov strogo razdeljeno: nabiranje materiala je bila naloga otrok, snop je izdelal najstarejši moški pri hiši (praviloma dedek za svoje vnuke), okrasile pa so ga ženske skupaj z otroki. K blagoslovu so snope nosili fantje, pri čemer so tekmovali, kdo bo imel najdaljšega, največjega in najlepšega. Blagoslovljeni snopi so se razžagali, iz njih pa so se naredili majhni križci, ki so jih skupaj z zelenjem zatikali za podboje vrat v hišah in drugih stavbah ter na njive in vrtove.
Če vam letos ne uspe narediti celega snopa, bo dovolj tudi, če naredite kar majhne križke iz šib ter jih okrasite z malo zelenja in malo krep papirja.
Barvanje in krašenje pirhov je v nekaterih krajih pravi ritual in tudi umetnost. Pri nas izrazito lokalno izročilo v zvezi s tem ni znano. Zagotovo pa vsi obvladamo zelo preprost (in mogoče še najmanj ekološko sporen) način barvanja pirhov s čebulnimi olupki.
Potrebujemo pest ali dve posušenih olupkov rdeče čebule (lahko pa tudi rjave), ki jih namočimo v mrzli vodi. Lahko jih damo kar v posodo, v kateri bomo kuhali jajca. Dodamo jajca, zalijemo z mrzlo vodo in dobro prekuhamo. Jajca dobijo lepo rjavo barvo.
Če pa želimo okrašene pirhe, poiščemo zunaj zelenje različnih oblik (čim bolj nazobčano ali drugače zanimivo). Surova jajca in zelenje zmočimo. Potrebujemo še kos najlonske nogavice (za vsako jajce kakih 15 cm) ter sukanec. Listke zelenja namestimo na jajce, ga previdno oblečemo v najlonko ter na obeh straneh tesno zavežemo s sukancem. Jajca previdno damo v posodo z mrzlo vodo, v kateri smo namočili čebulo. Jajca naj se počasi in dovolj dolgo kuhajo. Ko se nekoliko ohladijo, jih vzamemo iz vode in jim slečemo najlonko ter odstranimo zelenje. Na mestu, kjer je bilo zelenje, ostane jajce svetlo, drugje pa dobi lepo rjavo barvo. Še lepše je, če ga »spolirate« s koščkom slanine ali s pomaščenim papirjem.
Poskusite, sprostite svojo kreativnost in se zabavajte. Naredite si lepe praznike!
V nadaljevanju nekaj fotografij s preteklih delavnic in predstavitev, ki so jih prispevale Ana Glinšek, Marija Glinšek in Vera Pogačar.
