Konec maja je zaznamoval zaključek projekta podmladka društva REVIVAS Škale – Stripovske noči, ki smo jo tudi letos uspešno izvedli v virtualni obliki.
V začetku aprila smo za vas smo pripravili kratko predstavitev stripa v video obliki z naslovom KAJ JE STRIP?, ki si ga lahko ogledate na tej povezavi ali spodaj.
23. aprila, na svetovni dan knjige, smo preko spletne platforme Zoom izvedli kreativno likovno delavnico, ki jo je vodila Klara Jan, na njej pa smo si izdelali mastodontkina stripovska kazala, ki so nas nato spremljala ob nočnem branju knjig v noči med 23. in 24. aprilom.
Poleg delavnice v živo smo pripravili tudi dve foto-delavnici z navodili za izdelavo stripovske eksplozije in fotografskega stripa. Navodila najdete na spodnjih povezavah:
Na javno povabilo k risanju kratkih stripov se je odzvalo 16 mladih stripovskih navdušencev, ki so narisali 17 odličnih stripov na temo »NOČ KNJIGE«. Stripe smo uredili v knjižico, ki so jo prejeli tudi vsi avtorji.
Digitalno obliko knjižice s predstavljenimi stripi lahko najdete na tej povezavi.
Najlepša hvala vsem, ki ste se bili ustvarjalni in ste se »na daljavo« udeležili našega projekta. Upamo, da se bomo lahko kmalu videli v živo in ponovno ustvarjali skupaj!
Podmladek društva REVIVAS Škale tudi letos sodeluje v mednarodnem projektu Noč knjige (https://2021.nocknjige.si/). Tokrat so za mlade ljubitelje knjig in stripov pripravili STRIPOVSKO NOČ,
ki se bo odvila med 23. in 24. 4. 2021 preko spletnih kanalov društva Revivas Škale in na Zoomu.
Pripravili bodo kreativne delavnice na temo stripa in udeležence povabili k branju knjig pozno v noč.
Na kreativni Zoom delavnici, ki bo organizirana v petek, 23. 4. ob 17.00 in jo bo vodila Klara Jan, si bodo udeleženci izdelali knjižno kazalo.
Prijave na delavnico zbiramo do 22. 4. na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.. Ob prijavi boste prejeli osnovne napotke in seznam potrebnega materiala za delavnico. Delavnica bo predvidoma trajala 1 uro.
Po dogodku bomo pripravili digitalno razstavo fotografij likovnih izdelkov vseh udeležencev.
Vabljeni tudi, da prispevate svoj kratek strip na temo »NOČ KNJIGE«. Vaše izdelke pričakujemo do 15. maja 2021 na naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.. Prispele stripe bomo vključili v knjižico stripov, ki jo bodo prejeli vsi sodelujoči.
Podrobneje glejte vabilo na Stripovsko noč in javno povabilo k risanju stripov.
Letošnje velikonočne delavnice so bile znova nekaj posebnega, za kar je poskrbel podmladek našega društva s Klaro Jan na čelu.
V marcu so posneli film z naslovom Prikaz izdelave in krašenja snopa pri Janovih, ki predstavlja pomemben prispevek k ohranjanju kulturne dediščine Škal in Šaleške doline. V filmu so nastopili Angela in Slavko Jan (babi in dedi) ter Aljaž in Ema Jan (vnuk in vnukinja). Za snemanje in vse ostalo sta poskrbela Klara Jan in Nejc Pihler.
V petek, 26. marca 2021, ob 17. uri pa je preko Zooma potekala velikonočna delavnica, namenjena otrokom. Udeleženci so po navodilih Klare Jan izdelovali velikonočni aranžma – piščančka oz. petelinčka.
Napisal: Olga Janžovnik, Klara Jan, Kumer Eva, Vera Pogačar
Ogledov: 1744
Jubilejni 10. Jožefov sejem v Škalah, načrtovan za nedeljo, 21. marca 2021, pri cerkvi sv. Jožefa v Škalah, bo drugačen, kot je bilo prvih devet sejmov. Zaradi omejitev zbiranja in drugih omejitev, ki onemogočajo normalno druženje in druge aktivnosti, pri cerkvi sv. Jožefa v Škalah ne bomo mogli postaviti stojnic in pripraviti spremljevalnega dogajanja.
Toda sejem vseeno bo. Drugačen, kot pač narekuje ta čudni čas epidemije.
Pripravili smo virtualno predstavitev vseh lokalnih mojstrov in ponudnikov, ki so doslej sodelovali na Jožefovem sejmu v Škalah in so bili z gradivi in informacijami pripravljeni sodelovati tudi letos. Stojnica vsakega razstavljavca oziroma ponudnika je predstavljena v besedi in sliki. Dodali smo tudi njihove kontakte, da jih lahko poiščete in o njih izveste še kaj več.
Stojnica 1: GLINŠEK, čebelarstvo
Pri Glinškovih v Škalah sta čebelarja Miran in Vid Glinšek, občasno pa jima pomagajo čebelariti ostali družinski člani. Miran je predsednik čebelarskega društva Mlinšek Velenje, ki bo kmalu dopolnilo stoletnico delovanja ter aktiven član v čebelarski zvezi SA-ŠA in Čebelarski zvezi Slovenije. Čebelarijo v raznih panjskih sistemih v stacionarnem in prevoznem čebelnjaku. Čebelja paša je mešana in odvisna od posameznega leta. Tako največ točijo mešanico kostanjevega in lipovega medu ter cvetlični in gozdni med. Pridelajo tudi nekaj propolisa in cvetnega prahu, izdelujejo medeni liker, pečejo medenjake, izdelujejo kreme in sveče… V Sloveniji čebelarimo s krajnsko sivko, ki je avtohtona čebela. Odlikuje se po delavnosti, skromnosti, mirnosti in odlični orientaciji. Čebele v naravi nabirajo nektar in mano ter ju v panju predelajo v med. In kakšno je delo čebelarja? Čebelarjenje je način življenja. Zahteva veliko znanja, ljubezni do narave, pridnosti, skrbnosti in vztrajnosti (slabe letine se kar vrstijo, čebele pa zelo ogrožajo zajedalske varoje, razne bolezni in onesnažena narava). Čebelar čebelam pomaga , da laže preživijo zimo, pobira roje, vzreja nove matice, pripravlja nove satne osnove (topi star vosek, izdeluje satnice, žiči sat. okvirje..), pregleduje sate, izrezuje trotovino, čebele zdravi, krmi (ko odvzame del nabranega medu),se izobražuje in prenaša znanje na mlajše rodove. Poglavitna vloga čebel v naravi je opraševanje različnih vrst rastlin, zato jih varujmo. Čebelam lahko pomagamo tako, da: -zmanjšamo uporabo škropiv, škodljivih za čebele oz. jih sploh ne uporabljamo ( če že, pa škropimo zjutraj ali zvečer), -na svoje vrtove uvajamo ekološko pridelavo, -sejemo in sadimo medovite rastline. Naj medi!
Turistična kmetija Karničnik leži na koncu vasi Hrastovec. Na kmetiji redijo krško- poljske svinje, govedo črni angus (meso višje kakovosti), imajo pa tudi čebele. Na tradicionalni način predelujejo meso v suhe mesnine, ki jih lahko kupite na kmetiji. Svojim gostom nudijo domačo hrano: juho, pečenko in krompir iz krušne peči, skutine štruklje, za sladico pa njihovo posebnost- slivov štrudl. Leta 2015 so v akciji »S kmetije za vas« dobili zlato priznanje Kmetijsko gozdarske zbornice in revije Kmečki glas. V letu 2020 so dobili naziv Naj Veseljakova kmetija 2020. Domača hrana, lep ambient in narava vas vabijo, da jih obiščete. S kmetije vodi veliko poti na okoliške hribe z zelo lepim razgledom na Šaleško dolino. Na kmetiji je spomenik NOB in Karničnikova kapelica. Oboje je vpisano v Register kulturne dediščine. Dostop do njih je možen z avtobusom. Sprejmejo do 60 ljudi in delajo po predhodnem naročilu.
Stojnica 3: MIKLAVŽINA DARJA, domače dobrote s Strževe domačije
Z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji se Darja ukvarja že od leta 2012. Pred tem je bila 12 let zaposlena v kuhinji gostinstva. Peče več vrst peciva- čajnega in svežega, potice, kruh, torte, slaščice, testenine, sokove. Pripravlja tudi razne pogostitve. Prodaja na domu, vsako soboto pa na velenjski mestni tržnici in na različnih prireditvah. Veselje do peke ima že iz šolskih klopi in še vedno nadgrajuje znanje na različnih tečajih. Za to delo je navdušila tudi hčerko, ki je izredno nadarjena za peko in kuharstvo. Le-ta obiskuje šolo gastronom hotelir. Izdelki, ki jih ustvarja, so z narejeni z ljubeznijo. Pri tem uporablja domače sestavine. Poskusite njene dobrote, ne bo vam žal.
Pred štiridesetimi leti so v vasi Klokočovnik pri Ločah kupili star vinograd. Obdelujejo preko 1700 trt. Vinska trta je zahtevna rastlina, ki jo je potrebno skrbno negovati od pomladi do pozne jeseni. Delo v vinogradu se prične z rezjo, sledi pletev, privezovanje mladic – špironov, zoprno škropljenje in trgatev. Trgatev je običajno lep družinski praznik. Na trgatev povabijo sosede, sorodnike in prijatelje. Takrat se poveselijo, zapojejo in tudi zaplešejo ob zvokih harmonike. Pridelujejo bela sladka aromatična vina (traminec, sauvignon, rumeni muškat in kerner). Če je dobra letina pridelajo preko 2000 litrov vinskega mošta. Negovanje mošta je zelo zahtevno delo. Da znajo v kleti dobro delati, dokazujeta dve priznanji za kletarja leta v vinogradniškem društvu Šmartno ob Paki. Viške vina prodajo znancem in sosedom. Obiščite in poizkusite njihova dobra vina. Kvaliteto le-teh potrjuje preko 40 priznanj in medalj vinogradniškega društva Šmartno ob Paki.
Ljubezen do lesa je začutil že kot otrok, a je svoje želje lahko uresničil šele po upokojitvi. Počasi je kupoval potrebno orodje in si uredil prostor za ustvarjanje. Prve izdelke je izdelal za domačo porabo (kuhinjske deske, kuhalnice, podstavke…). S svojimi izdelki je obdaroval in razveseljeval bližnje in prijatelje. Zdaj izdeluje tudi izdelke po naročilu znancev (kolovrate, mesoreznice, lestve, ure...) Če ima čas, se poigra tudi s kompozicijami, prilagojenimi za prireditve Društva REVIVAS Škale in za razstave na njihovih sejmih. Želi si, da bi mu zdravje dopuščalo čim daljše ustvarjanje in uživanje pri oblikovanju lesa.
Šili testenine so testenine z zgodbo o družinskem podjetju, ki danes ponuja široko paleto oblik in okusov domačih testenin. Osnova za testo so vedno trda pšenica Durum, ki je značilne zlate barve in slovenska jajca pašne reje. Testenine sušijo naravno, na lesenih sitih ter tako spremljajo pristen vonj in okus po domačnosti. Za njih testenine niso le hitro pripravljen obrok, so hrana za dušo, kjer ustvarjalnost ne pozna meja.
Obiščite jih v butični trgovinici v Škalah in izberite svoje najljubše: ajdove, špinačne, pirine široke rezance, morda tagliatele z dodanim čilijem, bučnimi semeni ali pa toskanskimi začimbami. Svedrčke in špagete za najmlajše, za ljubitelje morja tagliatele s sipinim črnilom, za posebno sladico pa si lahko pripravite čokoladne testenine z vaniljevo kremo, oreščki in sladoledom. Domače, butično, na vilico navito.
Vljudno vabljeni tudi na njihove spletne poličke: ww.silitestenine.si
Jožica Vidmar je s prehodom v tretje življenjsko obdobje našla poslanstvo v ročnem ustvarjanju. Nemir je bil tisti, ki jo je vodil v ustvarjanje, tako v glini, kot v drugih ročnih delih. Želela je pokazati, kaj je moč rok, misli in uma in potrpežljivosti. Želja za prihodnost imamo ljudje vedno preveč, pohlep po več in več nam nemalokrat zamegli pogled. A z leti postane človek skromen v svojih željah. Preprosto si želi videti in postoriti še kaj lepega, dobrega. Čas je za posameznika relativen pojem. Jožica Vidmar ga zapolnjuje z ustvarjanjem v glini in z vezenjem. Eno se prepleta z drugim. Meje praktično ni, meja je le medij, s katerim ustvarja. Enkrat ji je najljubša glina, ki je eden najstarejših naravnih materialov in ponuja neslutene možnosti ustvarjanja in razvijanja kreativnosti, drugič so to igla, nit in bela bombažna podlaga, na kateri bodo nastali zanimivi vzorci. Akademski slikar Denis Senegačnik je o njenih delih zapisal: »Velik razpon se občuti ob njenih stvaritvah. Je trdnost v njeni glini in mehkoba, rahločutnost pri vezenju izjemnih ročnih del. Ti neskončni preskoki nam ponujajo občutke vznesenosti ustvarjalke, ki ustvarja tam, kjer ji ustreza in takrat, ko ona želi. Ni prisile, je le sproščenost.
Stojnica 8: Društvo REVIVAS Škale, sekcija izdelovalk rož iz krep papirja
Leta 2014 je bilo društvo REVIVAS Škale v Register nesnovne kulturne dediščine vpisano kot nosilec izdelovanja papirnatih rož in izdelovanja cvetnonedeljskih butar. Sekcija izdelovalk rož iz krep papirja je bila znotraj društva uradno ustanovljena leta 2016, čeprav so posamezne članice s svojimi spretnostmi pri različnih projektih sodelovale že prej. Znanje so članice večinoma pridobile že v mladosti od svojih mater in babic, kasneje pa so nekatere svoje spretnosti nadgradile tudi na raznih tečajih. S svojimi izdelki so se članice že v letu 2015 prvič predstavile na vseslovenski razstavi rož iz krep papirja na Vranskem in od takrat redno razstavljajo na vseh pomembnejših sejmih in okoliških prireditvah. Sekcija redno izvaja različne delavnice in predstavitve izdelovanja rož, med njihove vidnejše kreativne projekte pa spada izdelava grba Mestne občine Velenje ter znaka društva REVIVAS, okrasitev kapele na Velenjskem gradu in okrasitev kapelice pri podružnični cerkvi Sv. Jožefa v Škalah. Sekcijo danes sestavlja 8 članic, ki umetelno izdelujejo najrazličnejše cvetje, svoj navdih pa iščejo v naravi. Podrobnejšo predstavitev članic sekcije najdete tukaj.
Kontakt: Društvo REVIVAS Škale Škale 85 b 3320 Velenje GSM: 070 720 242 Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
sekcija_izdelovalke_roz 1
sekcija_izdelovalke_roz 2
sekcija_izdelovalke_roz 3
Fotografije so prispevali Zvone Kodrun, Oskar Sovinc in ponudniki-razstavljavci.
Kategorija: Sekcija izdelovalk rož iz krep papirja
Napisal: Vera Pogačar
Ogledov: 1038
Članice sekcije izdelovalk rož iz krep papirja skrbijo za ohranjanje pomembnega dela dediščine našega kraja. Z delavnicami, ki jih organizirajo same ali so nanje povabljene s strani drugih organizatorjev, prenašajo svoje znanje na mlajše rodove. Prisotne so na tematskih razstavah po Sloveniji, skoraj vedno pa popestrijo tudi predstavitve in dogodke društva. Poskrbele so za nekaj posebnih aranžmajev in izdelkov, ki so lahko v ponos tako njim kot društvu. Skupaj zmorejo marsikaj, vsaka zase pa se lahko pohvali še s kakšnim izdelkom, na katerega je še posebej ponosna. V nadaljevanju kratek povzetek njihovih spretnosti in posebnosti pri izdelavi rož iz krep papirja.
Hedvika Cerkovnik, Škale 85, Velenje Hedvika Cerkovnik se je z izdelavo papirnatih rož začekla ukvarjati precej pred letom 2000. Ob upokojitvi se je pridružila krožku Univerze za 3. življenjsko obdobje v Velenju, kjer se je naučila osnovnih veščin in pridobila spretnosti. Pridobljeno znanje je nato nadgrajevala sama in na osnovi lastnih modelov začela ustvarjati posamezne cvetove in šopke. Pripravlja aranžmaje za različne prireditve in slavja, posebej pa je znana po svojih bidermajerskih šopkih, v katere vpleta imitacije travniških in poljskih rož: marjetic, plavic, makov ipd. Včasih šopek oplemeniti tudi s šlajerjem, žitnimi klasi, pušpanom ipd., ki poleg krep papirja in žice predstavljajo glavni material za izdelavo. Njena posebnost so tudi vrtnice. Izdeluje tudi naprsne šopke. Nepogrešljivo orodje pri delu so ji škarje in kvačka, medtem ko lepilo uporablja le zelo redko. Njeni izdelki krasijo domove (tudi bogkove kote), pogosto društvo z njimi popestri različne razstave. Redno jo vabijo v vrtce in šole, prav tako je nepogrešljiva na delavnicah, ki jih organizira društvo REVIVAS. Svoje znanje in izkušnje rada prenaša vsem, ki jih izdelava papirnatih rož zanima.
Angela Jan, Škale 61 b, Velenje Angela Jan je v mladosti veliko časa preživela v družbi babice, ki je bila priznana izdelovalka papirnatih rož. Pomagala ji je krasiti cerkev in križ-znamenje, svojim sorodnikom pa je za praznike redno podarjala lastnoročno izdelane šopke. Po smrti babice je izdelavo papirnatih rož povsem opustila. Po operaciji roke leta 2004 se je tega znova lotila, sprva iz terapevtskih razlogov, kasneje pa je začela uživati v ustvarjanju. Je v bistvu samouk, pri čemer seveda uporablja davno pridobljeno znanje, a rada poudari, da ji je žal, ker babici ni bolj gledala pod prste. Posnema cvetove, ki jih vidi v naravi, po svoje pa včasih prilagodi barve. Izdeluje samostojne rože in šopke. Loti se tudi cvetov, ki niso najbolj običajni med izdelovalkami (teloh, encijan, planika, šmarnica, magnolija ipd.) in večjih aranžmajev. Na predstavitvah zbuja največ pozornosti njen rdeč nagelj, ki si ga je zamislila čisto po svoje. Poleg krep papirja, žice in lepila uporablja tudi različne oporne materiale (palčke, vejice ipd.), ki so trenutno na razpolago (v naravi ali v moževi delavnici). Nepogrešljivo orodje pri izdelavi so škarje, kvačka in klešče. Za utrjevanje cvetov včasih uporabi vosek, včasih pa tudi lak-sprej. Njeni cvetovi so obvezno darilo sorodnikom in prijateljem ob praznikih. Svoje znanje prenaša tudi na mlajše – v krogu družine ali na delavnicah, ki jih organizira društvo REVIVAS Škale.
Marija Pušnik, Hrastovec 39 a, Velenje Marija Pušnik se je veščine izdelave papirnatih rož naučila kmalu po letu 2000 v krožku Univerze za 3. življenjsko obdobje v Velenju. Nekaj osnovnih spretnosti pa se je naučila že prej od mame, ki se je z izdelavo rož veliko ukvarjala. Marija izdeluje rože iz krep papirja, za izdelavo uporablja tudi žico, trak in lepilo. Nepogrešljivo orodje so navadne in cik-cak škarje ter klešče. Marija izdeluje več vrst vrtnic in nageljčkov, pa tudi narcise, irise, ivanjščice ter številno drugo vrtno in poljsko cvetje. Največkrat s svojimi izdelki krasi kapele in bogkove kote, izdeluje pa tudi šopke za različne priložnosti. Svoje znanje in izkušnje rada prenaša vsem, ki jih izdelava papirnatih rož zanima. Sodeluje na delavnicah, ki jih organizira društvo REVIVAS Škale.
Lojzka Ocepek, Hrastovec 39, Velenje Lojzka Ocepek je nekaj osnov izdelave rož iz krep papirja spoznala že v otroštvu, ko je opazovala teto pri njenem delu. Veselje do izdelave rož iz krep papirja je znova začutila v zrelih letih, zato se je kmalu po letu 2000 priključila krožku Univerze za 3. življenjsko obdobje v Velenju, kjer se je dejansko naučila te veščine. Izdeluje vrtnice, nageljčke, lilije in drugo cvetje. S svojimi izdelki je krasila cerkve, izdeluje pa tudi venčke za razpela. Veliko njenih izdelkov pristane pri sorodnikih in prijateljih, z njimi pa popestri tudi prireditve in predstavitve društva REVIVAS Škale.
Emilija Milena Blažič, Stanetova cesta 34, Velenje Milena Blažič se je z izdelovanjem rož iz krep papirja seznanila že v otroških letih, ko je opazovala svojo mamo pri izdelavi vrtnic in nageljnov, večinoma namenjenih za pogrebne vence. V zrelih letih jo je za to delo znova navdušila Mara Brešar, ki je obvladala veliko različnih tehnik in jo tudi veliko naučila. Poleg tega se je Milena z brskanjem po knjižnici in spremljanjem literature tudi samostojno izpopolnjevala.
Mileno Blažič odlikujeta dobro posnemanje narave in filigranska natančnost izdelave. Vsak cvet, ki ga najde v naravi in ji je zanimiv, je sposobna imitirati. Pri delu uporablja različne materiale (krep papir, svilen papir, žice, lesno lepilo,...) in orodje (nož, klešče, kvačko,....). Njena posebnost so miniaturni cvetovi, za katere je potrebno res veliko izkušenj in potrpljenja. Rada dela tematske aranžmaje za različne priložnosti, svoje umetnine pa velikokrat uporabi kot okras na oblačilih, voščilnicah ipd. Znana je tudi po venčkih za bogkove kote.
Milena s svojimi izdelki sodeluje na tematskih razstavah sekcije, nepogrešljiva je tudi na delavnicah in predstavitvah, ki jih pripravlja sama sekcija ali društvo.
Bogomira Sevšek, Foitova 8, Velenje Bogomira Sevšek se je večine ročnih spretnosti naučila od svoje mame, ki je bila šivilja. Poleg šivanja in vezenja prtov (predvsem tehnike richelieu) obvlada tudi pletenje in kvačkanje. Izdeluje miniaturne izdelke za različne priložnosti (npr. velikonočne zajčke, pletene kužke). Znana je tudi po voščilnicah, na katere z zlato nitjo všiva motive, pa seveda po izdelkih iz krep papirja.
Bogomira Sevšek je osnovno znanje izdelovanja rož iz krep papirja povzela po svoji mami, kateri je že v mladih letih pomagala, med drugim tudi pri izdelavi žalnih vencev. Znanja in spretnosti je izpopolnila v krožku Univerze za 3. življenjsko obdobje v Velenju, ki se mu je pridružila še pred letom 2000. Kasneje se je izpopolnjevala sama. Pridno ustvarja tudi v sklopu sekciji izdelovalk rož iz krep papirja v našem društvu.
Pod njenimi rokami nastajajo številni cvetovi vseh barv in oblik, ki zbujajo pozornost na razstavah in predstavitvah društva. Rada pripravi posebne aranžmaje ali se loti prav posebnih kompozicij, pri katerih poleg krep papirja uporablja tudi druge materiale, predvsem naravne (mah, veje idr.). Predvsem je ponosna na svojo magnolijo in češnjevo drevesce.
Jožica Brešar, Hrastovec 29, Velenje Jožica Brešar se je osnov izdelovanja rož iz krep papirja naučila od svoje mame, ki je bila znana izdelovalka priložnostnih aranžmajev, od poročnih šopkov do pogrebnih vencev. Izjemne ročne spretnosti, radovednost in želja po ustvarjanju vedno nečesa novega so pripomogle k temu, da je paleta njenih izdelkov res zelo široka. Še vedno pa med njimi izstopajo krizanteme in sončnice. Uporablja tudi čedalje redkejšo tehniko voskanja, ki zaščiti cvetove pred vlago in svetlobo.
Jožica Brešar aktivno sodeluje na vseh razstavah in predstavitvah sekcije, kakor tudi pri drugih dogodkih društva. Zasnovala je okrasitev kapele Sv. Jurija na Velenjskem gradu (leta 2018) in okrasitev kapele Žalostne Matere Božje pri škalski cerkvi (leta 2019) ter številne male umetnine, ki jih je društvo uporabilo pri svojih dogodkih: slovenski šopek za nekdanje učiteljice v Škalah, vrtnice za prejemnike priznanj, štiriperesne deteljice za udeležence skupščine itd. Društvo pa ji je hvaležno predvsem za dva izdelka iz krep papirja, ki ju je zasnovala in v njuno nastajanje vložila največ truda: znak društva REVIVAS Škale in grb Mestne občine Velenje. Oba s ponosom uporabljamo na vseh pomembnejših dogodkih.
Klara Jan, Škale 61 b, Velenje Klara Jan ima najboljšo učiteljico kar doma. Že v rosnih letih je gledala pod prste svoji babici in jo poskušala posnemati. Ostalim članicam sekcije je v veliko pomoč pri pripravi posebnih aranžmajev za razstave in druge dogodke. Izdelala je posebno razstavno stojalo za predstavitev miniatur članic sekcije, predstavitveni okvir z imeni ter idejno zasnovala okrasitev kapelice pri cerkvi v Škalah. V zadnjih letih skrbi za aranžiranje stojnic na večjih razstavah in predstavitvah sekcije, deluje pa tudi kot namestnica predstavnice sekcije.
Spletna stran za svoje funkcionalnosti uporablja spletne piškotke, ki ne hranijo osebnih podatkov. Za Prijavo / Registracijo morate omogočiti Piškotke v nasprotnem primeru ta ni mogoča. Ali se strinjate z uporabo spletnih piškotkov na teh straneh?
.
